Tema 1 Uvod o sovražnem govoru

Kot smo že opisali, je lahko mikroagresija oblika verbalne diskriminacije (med drugimi pojavnimi oblikami. Vendar pa vsaka mikroagresija ni verbalna diskriminacija in prav tako vse verbalno diskriminacijo ne smemo šteti za mikroagresijo. Sovražni govor je še en primer verbalne diskriminacije, ki je bil v projektu Erasmus+ Argumenti proti agresiji predhodno opredeljen kot

“Sovražni govor je nasilje, ki se širi z jezikom, besedami in podobami, tako na spletu kot zunaj njega. Sovražni govor je usmerjen proti celotnim skupinam, ki so izključene s sovraštvom v ‘resničnem življenju’ in na spletu. Sovražni govor žali, grozi in prezira ljudi zaradi njihovega izvora, vere, spola ali spolne usmerjenosti. Na družbenih omrežjih sovražni govor ustvarja sovražno ozračje, ki lahko sproži tudi nasilna dejanja v resničnem življenju.

Nato projekt opredeljuje več meril za sovražni govor. Navajajo, da je prepoznavanje izjav kot sovražnega govora težavno, saj ni nujno, da se ta vrsta jezika neposredno kaže kot sovraštvo ali čustva. Sovražni govor se lahko skriva tudi v izjavah, ki se na prvi pogled zdijo normalne ali racionalne. Pojem sovražnega govora zajema številne situacije:

• Spodbujanje rasnega sovraštva ali z drugimi besedami, sovraštvo, usmerjeno proti osebam ali skupinam oseb zaradi pripadnosti določeni rasi;
• Spodbujanje sovraštva na verski podlagi, ki se lahko enači s spodbujanjem sovraštva na podlagi razlikovanja med verniki in neverniki;
• Spodbujanje drugih oblik sovraštva na podlagi nestrpnosti, ki se kaže v agresivnem nacionalizmu in etnocentrizmu;
• Tudi homofobni govor spada v kategorijo “sovražnega govora”.