Tema 2 Vidik I – oblike mikroagresije

“Vsakodnevne, naključne in/ali subtilne pripombe, vprašanja, dejanja ali okoljski dejavniki

Morda je najpomembnejša stvar, ki mikroagresijo razlikuje od drugih vrst agresije, ta, da je “majhna”, subtilna, celo priložnostna. Lahko gre za majhno spremembo v vašem izrazu obraza, avtomatično dejanje ali stavek, o katerem niste niti pomislili, da bi ga izrekli, vendar ima močan napadalen (agresiven) učinek na osebo na drugi strani.

Agresivnost na splošno se lahko kaže v različnih oblikah. Lahko ste na primer fizično agresivni tako, da nekoga udarite, lahko pa ste tudi verbalno agresivni z grožnjami ali vzdevki. Enako velja za mikroagresijo, kot je razvidno iz opredelitve. Mikroagresija se lahko kaže v približno treh oblikah:

• komunikacijski (verbalni ali neverbalni); kar pomeni, da nekaj poveste verbalno ali sporočite neverbalno (npr. z mimiko obraza ali gibi rok).
• Vedenjski; kar pomeni, da se obnašate na določen način, ne da bi nujno želeli komunicirati z drugimi ljudmi.
• okoljski; pomeni, da je zunanje okolje ali prostor na nek način oblikovan ali oblikovan.

Za ponazoritev si oglejte različne primere različnih oblik iz našega kataloga za vsako obliko mikroagresije.

Navedba, da je čudno videti moškega medicinske sestre v bolnišnici, je komunikacijska oblika mikroagresije, saj tej osebi sporočate nekaj, kar je osnovno sporočilo, da moški ne smejo ali ne bi smeli opravljati tovrstnega dela.

To temelji na temeljnem predsodku, da so spolne vloge omejujoče, ko gre za poklic. Drug primer komunikacijske, vendar bolj neverbalne mikroagresije je zavijanje z očmi ali na splošno neupoštevanje, ko kolegice kaj prispevajo na poslovnem sestanku. Temeljni predsodek je domneva o nesposobnosti na podlagi spola.

Vedenjske oblike mikroagresije se razlikujejo od komunikacijskih, saj mikroagresivna oseba ne želi nekaj sporočiti drugi osebi, vendar to z določenim opaznim vedenjem vseeno počne. Na primer, vodja trgovine, ki v trgovini spremlja osebo druge barve, lahko na podlagi domneve o kriminaliteti sporoča, da tej osebi druge barve ni mogoče zaupati. Morda ni bil namen, da bi barvna oseba to opazila, vendar je samo vedenje seveda zelo opazno in še vedno pošilja sporočilo.

Primer okoljske mikroagresije je tudi pisarniška stavba, ki izrecno predvideva samo ženska in moška stranišča. Na podlagi temeljnega predsodka, da je spol omejen na dve možnosti, sporoča, da ljudje, ki se ne identificirajo kot moški ali ženska, ne obstajajo ali da niso pomembni. V primeru okoljske mikroagresije vzrok za mikroagresijo ni ena sama oseba v enem samem trenutku, temveč se dogaja na bolj institucionalni ravni.

Poleg različnih oblik se mikroagresija pojavlja tudi na različnih ravneh. Najočitnejša raven je, da je posameznik lahko mikroagresiven do drugega posameznika pri srečanju ena na ena. Komunikacijska in vedenjska mikroagresija sta večinoma na tej individualni ravni.

Na drugi strani pa so lahko mikroagresivne tudi institucije in družba. To so okoljske mikroagresije. Če pogledamo primer stranišč v stavbi, za to stanje ni odgovoren noben posameznik.

Mikroagresija na individualni ravni seveda zahteva drugačen odziv in rešitev kot mikroagresija na institucionalni ravni.