Mikroagresija pogosto izhaja iz implicitnih predsodkov in stereotipov, ki jih imajo posamezniki o marginaliziranih skupinah. Te predsodke lahko oblikujejo različni psihološki dejavniki, vključno s socializacijo, medijskim prikazovanjem in osebnimi izkušnjami.
Nagnjenost k razvrščanju in ustvarjanju stereotipov o posameznikih na podlagi njihove pripadnosti skupini je naravni kognitivni proces, ki nam pomaga pri orientaciji v svetu. Vendar pa lahko vodi tudi v predsodke in pristranskost. Posameznik lahko na primer domneva, da je oseba določene rase manj inteligentna ali manj sposobna, in sicer na podlagi stereotipov, ki jih je ponotranjil. Stereotipizacija pomeni, da na nekoga gledamo predvsem kot na člana skupine in ne kot na posameznika ter domnevamo, da ima ta oseba vse družbene, kulturne in vedenjske značilnosti kot drugi člani te skupine. Stereotipna grožnja se pojavlja pri rasni identiteti, spolu, spolnosti, starosti, invalidnosti ter celo etnični in verski pripadnosti.
Drugi psihološki dejavnik, ki lahko prispeva k mikroagresiji, je “pristranskost skupine”, ki se nanaša na nagnjenost k naklonjenosti in pozitivnim občutkom do članov svoje skupine. Ta pristranskost lahko posameznike vodi k negativnim predpostavkam o posameznikih iz različnih skupin in k slabemu ravnanju z njimi.
Pri razvoju mikroagresije ima pomembno vlogo tudi socializacija. Ljudje so pogosto socializirani v določena stališča in prepričanja o marginaliziranih skupinah prek svojih družin, vrstnikov in širših kulturnih sporočil. Na primer, nekdo, ki odrašča v družini, v kateri se o priseljencih izrekajo žaljive pripombe, se bo morda pogosteje vedel mikroagresivno do ljudi iz priseljenskih družin.
Osebne izkušnje lahko oblikujejo posameznikov odnos in vedenje do marginaliziranih skupin. Negativne izkušnje s posamezniki iz določenih skupin lahko privedejo do predsodkov in predsodkov, tudi če te izkušnje ne predstavljajo skupine.
Na splošno so psihološki dejavniki, ki prispevajo k mikroagresiji, zapleteni in večplastni. Razumevanje teh dejavnikov lahko posameznikom in organizacijam pomaga pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje mikroagresivnega vedenja in ustvarjanje bolj vključujočih okolij.