Korak 2: Obdelava mikroagresije
Ko udeleženci razvrstijo svoje kartončke v določene kategorije, lahko moderator preveri vse izjave in njihovo umestitev ter se o tem pogovori (30-40 minut).
“Kakšna je bila izkušnja?”
“Kateri občutki so se vam porajali ob pregledu teh izjav?”
“Kaj se je pojavilo v dialogu z vašimi vrstniki o teh izjavah?” in,
“Kateri so bili težki in zakaj?”
→ Pogosta napačna predstava o mikroagresiji je, da navidezno pozitivna in dobronamerna pripomba ne more biti mikroagresivna. V tem primeru se morate pogovoriti o tem, zakaj so pozitivne izjave še vedno lahko opredeljene kot mikroagresija.
Lahko se vprašamo: “Ali je res, da če smo dobrosrčni in dobronamerni, nam nič, kar rečemo ali naredimo, ne more škoditi? “
→ Kadar ljudje nočejo priznati, da so določene izjave mikroagresija, je treba o tem razpravljati:
“Zakaj ljudje svojih komentarjev ali dejanj ne želijo obravnavati kot mikroagresijo?”
“Kaj se vam zgodi, ko se zavedate, da ste morda izvajali mikroagresijo pri strankah, prijateljih ali znancih?” in
“Ko se zavem, da sem izrazil mikroagresijo, se takoj začnem sramovati in braniti. Način, kako se s tem spopadam, je … “
→ Če učenci ne vidijo negativnega učinka mikroagresije ali dvomijo, da lahko kratke, dobronamerne izjave škodujejo , moderator razloži, kako lahko doživljanje več mikroagresij v daljšem časovnem obdobju privede do največje nevarnosti za dobro počutje osebe.